Rudi Simčič 1920-2006

Življenje in delo umetnika Rudija Simčiča.

Odprtje slikarske razstave »Sončnica na rami« RUDIJA SIMČIČA.

Vljudno vabimo Vas in Vaše prijatelje na odprtje razstave slikarskih del Rudija Simčiča,
ki bo v četrtek, 30. novembra 2006, ob 18. uri, v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Razstavo bo odprla mag. Bernarda Podlipnik.

Ideja za razstavo se je rodila letos pozno jeseni, ko je na slikarjevem vrtu nekaj sončnic lovilo še zadnje tople sončne žarke. Naslov je zato prišel kar sam od sebe: Sončnica na rami. Po Kosovelovi zbirki otroških pesmi. Saj je tudi avtor razstavljenih del kot otrok, ki še ni shodil. Od sredine oktobra je priklenjen na bolniško posteljo in povsem odvisen od domačih.

Čeprav sva soseda že več kot pol stoletja, mi sedaj med kratkimi večernimi obiski počasi razkriva svoje življenje. Rudi Simčič se je rodil leta 1920 v Ljubljani staršem, ki so pred fašizmom pribežali s Primorske. Naselili so se v Rožni dolini, kar je kasneje gotovo zaznamovalo njegovo življenjsko pot.

V zakonu sta se mu rodila hči in sin in kmalu je ovdovel. Slikarski talent je začutil med internacijo na Rabu. Po vrnitvi domov se je vključil v slikarsko šolo Ivana Roba in skupino Klas. Ustvarjalna nuja mu ni pustila, da bi se zaposlil in tako je bil ves čas svobodni umetnik. Prva dela je predstavil na skupinski razstavi leta 1950, od leta 1953 pa je razstavljal tudi samostojno: v Lamutovem likovnem salonu v Novem mestu, V Mali galeriji v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Škofji Loki, …, v Zagrebu, v Švici. S ciklusi Rojstvo, Rast, Žuželke je pokazal že zrelo obdobje ustvarjanja, pa kljub temu ni bil prejet v Društvo likovnih umetnikov Slovenije, kar je ena od grenkih izkušenj v njegovem življenju. Kasneje je rad slikal na Ljubljanskem Barju, ob Glinščici, potem pa se je zaljubil v sončnice. Vrt ob hiši je vsako leto kar kipel od zlatih cvetov, njegov čopič pa je neutrudno lovil njihove barve. V vseh urah dneva in tudi ob jasnih nočeh.

Slikarski talent je podedoval po maminem stricu, ki je veliko slikal v Italiji. Ustvarjalna iskra pa je preskočila tudi na njegovega sina Brama Barjanskega, ki je tudi slikar.
Razstava je poklon slikarjevemu življenjskemu delu, njegovi notranji energiji, ki mu sije iz oči in je zahvala za toplino njegovih platen, naslikanih v visoki starosti.
PaG

Slikarju zemlje
(Rudiju Simčiču)

Skozi srce pretoči letni čas,
zapoj nam spet svoj mladi majski dan:
zeleno rast, cvet – sad in list barvit,
– z odsvitom zvezd svetlobnih posejan.

Naj te ne moti temnih sonc odmev,
ki le kot senca med spomine pada…
Žareči steber sredi plodnih polj,
v objemu tvojih sončnic – svetla nada.

Koliko sonc, livad, gozdov in rož
po tvoji roki dala je paleta.
Koliko hramov, kruha in sadov
je oživela tvoja volja vneta.

Zemlje srce, nje rojstvo in slovo
upodobila je tvoja misel vztrajna,
potapljajoča se v sanje, svet vizij –
pojoča skala, zvesta, neomajna.

Poet palete, tvoje so dlani
prepolne zemlje, cvetja, speva ptic;
studenec tvoj, iz prsi živ izvir –
prinaša ti želja iskrenih klic.
Rudi Miškot